Še vedno živa.

Sem, kar sem. Devetošolka, ki jo grozno skrbi šola. V zadnjem letu sem se zelo spremenila. Postala sem prefekcionistka in vse, kar ni popolno, me moti. Če je manj točk pri testu, me moti, če ni vse tipi topi, me moti. In moti me celo ta prefekcionizem. :D Pišem.. berem še raje. Najraje Lucijo, Mašo, Ireno,… Vse. Pišem pa kadar se mi da. Včasih en mesec ne, včasih dva dni zapored. In moje objave so velikokrat čudne, takšne, da jih razumem le jaz. V življenju me čaka še dolga pot. Še štiri leta gimnazije, potem pa še štiri ali pa šest let študija. In še potem, ko bom doštudirala, ne bom odrasla. Vedno bo v meni otrok. Majhen otrok, ki bi jokal, ko kaj ni prav. In ravno to počnem, kadar ne zmorem več. Jokam kot dež, vendar se kmalu pomirim in potem nadaljujem. Vedno. V življenju me spremljajo ljudje, ki me imajo radi in ki jih imam rada jaz. Sploh Ti, ki mi pomeniš največ <3. Pa družina, prijateljice.. vsi. In čeprav nisem popolna, se trudim narediti najbolje, kar znam. Ker tako želim in ker… sem to preprosto jaz.

Otroček. 

Za naslov bloga je kriva Sparkica . Tko da, hvala njej in (njenemu) možganostroju. :D

Samski, čeprav si neki nehu blogat, hvala za sete. Res.

  • Share/Bookmark

3 odgovorov na “Še vedno živa.”

  1. sparkica Pravi:

    Hehehe, svašta :D Ni kaj hvalit :D

  2. Administrator Tomł-Novłce Administrator Tomł-Novłce Pravi:

    Dan,

    Ali se lahko dogovorimo da če hočete pod vašo povezavo dati moj blog? Jast pa vaš blog pod moje povezave?

  3. veroni veroni Pravi:

    Dan, (:resetrudimbitnajblprjaznakarznambit:) Povezave so za bloge, ki so ti všeč. Če vam, je všeč moj blog, izvolite… Meni vaš pač sedaj še ne ustreza, oprostite.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !