Avg 10

Stara jaz, pa vseeno čisto drugačna. Minilo je skoraj leto in ljudje se spreminjamo. Se res?

Gotovo se spremenijo vsaj nekatere stvari, ki skupaj sestavljajo človeka, stvari, ki ustvarijo nekoga. Njo, njega, mene.

Spremeni se okolica, mogoče služba, šola,  partner… Mnogo stvari, ki včasih vodijo le k spremembi cele osebe. In stvari se spreminjajo tudi meni. Ampak še vedno sem jaz. Dekle s preveč sanjami, s preveliko glavo, ki preveč razmišlja. Vsega je pre- nekaj.

Pozdravljena, nova jaz?

Kaj bi pričakovala, če bi srečala človeka, ki ga nisem videla celo leto? Novo frizuro, kilo gor/dol, doolg pogovor, o tem kaj se je zgodilo v tem letu. In ko gledam nazaj, nazaj na svoje preteklo leto vidim drugačno frizuro, kilo ali dve gor in pravo bojišče starih spominov. Spominov, ki se kar svetijo od veselja in tistih, za katere bi si želela da bi izgubili bitko s pozabljanjem. Da bi ostali skriti globoko v črni luknji podzavesti. Pa nočejo in silijo naprej, ter zahtevajo mojo pozornost vse dni in ves čas. Da razmišljam iste stvari zopet in zopet, kot da bom ugotovila kaj novega. Pa ne morem, ker sem vse skupaj že prevelikokrat predelala in ne obstaja niti premik očesa, ki bi ostal neanaliziran. Spomini na določene trenutke, določene osebe in določene situacije, ki ne morejo ostati tam, kamor jih je razumna jaz že zdavnaj poslala. Na smetišče in pokopališče.

So izkušnje tiste, ki naredijo človeka? Leto starejša= leto pametnješa? Jaz ne. Mogoče vem, kaj je Golgijev aparat in mogoče znam rešiti linearno neenačbo, pa vendar še vedno ne razumem preveč stvari, ki v življenju pomenijo prekleto več, kot stvari, ki se jih učimo in poslušamo. Nikdar ne bom razumela, kako lahko človek umori človeka, nikdar ne bom razumel,  kako lahko človek grdo ravna z  živalmi in nikdar ne bom razumela, kako lahko zdrava in razumna (ženska?) punca toliko časa porabi z razmišljanjem o spominih. Izkušnje v tem letu… uporabne.

Mogoče moram le prenehati razmišljati in… iti s tokom?

  • Share/Bookmark
Okt 26

Očitno se je lani splačalo sekirat, sekirat in trudit.

Hvala, štipendija mi bo prav prišla. :)

Sicer bi pa morala pisati, ker imam v glavi na tisoče škatel, prekritih s prahom. Čisto v vsaki škatli se skriva na tisoče drobnih spominov na posebne dni. Dni v poletju, dni preteklih dveh mesecov. Gimnazije… Gimnazije, ki ni lahka, ampak bo. Upam.

Spomine na pevski zbor iz Esslingena in naš pevski zbor.

Spomine na spoznavanja novih ljudi, po večini samih takšnih, ki jih imam rada, že po mesecu ali dveh, ko jih poznam. Sošolke so tako ali tako takšne srčice, da bi jih iskal. Tudi dekleta iz paralelk,  pevskega zbora so rožice posebne vrste. Takšne zame.

Trudim se in se še zmeraj borim s svojimi strahovi in slabostmi. Ki jih ni malo. Ampak se z Nejcom ob eni rami in ljudmi, ki me imajo radi ob drugi, mi uspeva. Bolj ja kot ne.

Gledam dobre filme, iščem čas za dobre knjige in dooolge pogovore s prijatelji. Čas. Tega mi najbolj primankuje. Ampak bom nadoknadila. Ta teden.

Rada vas imam. <3

Nejc… oprosti, hvala, prosim. Ja. Ljubim te. Pa labim tut. <33333333

  • Share/Bookmark
Apr 17

Ahja, 15 sm.

Ampak uživam, vsej mislim da, no.

Ker sem v Gardalandu, reees. Majkemi, ne morm vrjet, ampak ja.

Upam, da lih ne bruham in da še vedno imam svojo naravno barvo kože.

Uživam drgač… sploh učenje in piflanje. (not :D )

Btw… call me foxy.

Tole naj bi blo objavljeno včeraj, ampak me predragi Blogos ne upošteva. Okej, bom vrnila :D .

  • Share/Bookmark
Apr 02

Vsi, ki si želite prelepe, le 14 let stare maternice, s pripadajočimi jajčniki in vso ostalo “šaro”, javiiite se. Hitro in nujno! Prodam, takoj.

Omb, še nikdar nism bla taka k dans.(it’s on my mind)

V glavnem, ja. Menstruacije me matrajo, sam nikadar še ni bilo tako hudo. Bruhala sem sicer že približno trikrat, vendar nikoli še dvakrat na isti dan in nikol ob takšnih bolečinah/krčih/whatever. Ampak, hvalabogu, dobila sem tabletko. In je sedaj bolje, sploh po tem, ko sem prespala nekaj ur. Počutim se dosti bolje, čeprav ti piiipiiipiiipiipiiiii krči še vedno niso mimo. :mrgreen:

Oh, celo smejim se že lahko. Pridna.

Imam namen pisati drugče. Ampak, prisežem, ni časa. Bom, mogoče celo danes, ko imam bolniški program, heh.

In hvalabogu (again) za ljudi, ki mi ob “tehle dnevih”1 stojijo ob strani in me prepričujejo da bo mimo. Moški! Ha, še vedno obstajajo svetle izjeme, ki jih menstruacija spametuje. Da ne bi bili radi ženske, seveda.

Saj smo lepe, pametne, oh in sploh ( :mrgreeen: ), vendar raje takoj postanem neki star, zavaljen moški, le da mi nikadar več ni treba prenašati takšnih bolečin.

Načrtujem obisk pri zdravniku, ja. Ne še takoj, strah pred injekcijami je vseeno hujši. :lol: Ne, ne, saj grem.

Okej, dosti o mojih problemih. Še 15 dni… In bom stara 15. Ahja, boga jaz.

Dež. Pa saj ga imam rada, vendar me tisti smrdeči in povoženi deževniki nervirajo. Zjutraj imam prav fobijo, da v temi ne bi stopila ne katerega. (smešno, vem :) ).

Včeraj sem svoje preljube allstarke zamenjala. Z novimi, seveda. Ki so še lepše, čeprav so črne barve. In na vse allstarkah ljubim prav to, da niso original. Ker je tisti znakec takšne bruh vrste. Čisto črne so, znotraj pa tkao pisane. Rada bi, da bi bile znuaj pisane, ampak dobro.

Mislim, da grem zdaj pospravlat. Nekaj moram delati, ko se lih tako “doobro” (čeprav proti prej sem Odlično, z velikim o) počutim.

Vsem ženskam želim, da vas takšnale menstruacija nikdar ne doleti, vsem moškim pa sporočam, da naj si postavijo oltarček in vsak dan pri njemu zmolijo/zaplešejo/zavriskajo… zahvalo. Resno.


---------------------------
  1. sem že omenila, kako mi ob “tehle dnevih”, “tetki s krvavca” in “ta rdeči” dvigne? ohhh ja, ne mi reč, da se menstruacije sramujete? prklinjajte jo takoj, sramovat se vam pa ni treba :) []
  • Share/Bookmark
Mar 01

Pomlad, ljubim te! Čisto resno. In sonček in rožice in vsee. Danes sem bila namreč na tako lepem sprehodu. In ja, ljubim celo ta pomladni veter, ki piha tako, da kar žvižga okrog vogalov. Včeraj sem bila v kratki majčki zunaj. Zunaj! Oh, končno mi ne bo treba več oblačiti te presnete bunde, lahko bom nosila jakne, kiklce, odprte čevlje. Yeah, to je nova era! :D

Čist sm notr padla.

In nabrala sem si šopek pomladnih cvetlic, teloha in zvončkov.

No, še neka mini vijolična rožia je noter, zvončki pa so v posebnem šopku. Love it!

Sicer so pa v neki suprdupr vazici, ki sem jo naredila sama. Ponosna :razz: .

Na sprehod sem šla zato, da bi pozabila na šolo. Pa sploh ne bom pisala o nje, ker vsi, ki ste kdaj hodili vanjo, gotovo veste, da je marec najbol težek mesec. Poleg tega, da imam še točno 20 dni, da se naučim štiri strani odgovorov za birmo+ splošne obrazce. Can’t wait.

Upam, da bo šlo po mojih načrtih. No, ne ravno načrtih, prej upanjih. Držim pesti sama zase.

  • Share/Bookmark