Maj 15

Počutim se grozno, kot smetka… Ravno dovolj grozno za misli tipa največja napaka v mamine in očetovem življenju je bil trenutek, ko sta se odločila, da naredita mene… in poslušanje vseh zajokatzravnse pesmic.

Ampak, vseeno, itak vedno preživim tisto uro in pol, ki jo po eni strani pričakujem cel teden, po drugi strani se pa bojim in se mi upira. Sploh ne vem, kako mi vsi tisti občutki ne zdrobijo prsnega koša in se mi zažrejo tako globoko v srce, da bi jih morala iskati milijone let, da bi jih sploh našla. Očitno se ne, kajti kljub vsemu tja ne uidejo. Občutja ostanejo zunaj, vsa čustva se skrijejo za neko pregrado, nekakšen zid. Mogoče se bliža zima, poledica, mogoče postajam ledena kraljica.

Rabim tolažbo. Nejc je seveda tu, me tolaži kolikor zmore in prav to ohranja moj ledeni zid trden. Ampak, rabila bi objem, stisk, ki ga v tem trenutku ni mogoče dobiti. Jutri!

Zdaj pacam svoje rane s hrano. Krompir z margarino, solato, sirom, vodo in čookoladoo. Ahhh, to ni dobro. Žalost bi se morala premagovati s stradanjem, ne pa s požrešnostjo.

Sicer imam težave. V glavnem s problemi, heh. Sem že bolje, ker se mi ena skrita želja uresničuje. Upam, da se uresniči! :)

Berma je minila, čisto lepo, čeprav mi je blo taaako dolgčas in sploh ne med mašo, ampak potem, po kosilu. Vsi smo bili lepi, vsi luškani in pridni, heh.

Sicer uživam v soncu. Ljubim poletje z vsem bitjem. Ko sončni žarki delajo svoje prevale in prekuce skozi in po mojih lase, uživam.

  • Share/Bookmark
Apr 26

Hočm cartanje. <3

Hočm češnje. <3

Hočm jagode.<3

Hočm poletje. <3

Hočm morje. S tabo, brez ne.<3

Hočm tebe. Zdle in takoj.<333

Hočm sonce.<3

Hočm, da bi lahk izbrisala petek.</3

Hočm zradirat svojo vest in svoje misli.</3

Hočm nazaj svoj popolni mehurček…. </3

Hočm svoj, hočm najin milni mehurček.<3

Image%20(17).jpg

Hočm, pa ne morm… </3

  • Share/Bookmark
Mar 14

Was today :mrgreen: .

Pa ja, berma in valeta se bližata, soooo. Neki moram obleč, naga pač ne morem špancirat pred škofom in sošolci. Čeprav me je po današnjem dnevu prijelo, da bi. :D

Se zmenimo pred enim tednom, tako da smo danes pač šli. Na splošno obočujem oblačila, čevlje še bolj :D . Ampaaak, po petdesetih milijonih slečenih in oblečenih oblekc, hlač, majic, petk, vseeega, sem sita. Dost mam. Zara, Oasis ( or something, H&M… Vse, kar najdeč v City centru v Celju.

Kljub temu, da sem skoraj dehidrirala, in da sem, zaradi utrujenosti, pozneje sedela na tleh kar sredi Interšpara, sem vsaj dobila kostim za bermo. Lepi. Zelo, v bistvu. In če Zara ne bi imela tko debilske spletne strani, kjer slovenski jezik spljoh ni možen, bi celo prilepila slikco. Pač hlače na korenček, barve hmm neke svetle- šampanjec ( ja, hm, ja :D ), zraven majica s kratkimi rokavi… in bele petke. Čist kjut. Zadovoljna.

Vsaj ena skrb manj, god work.

Potem pa valeta… Vem, da kompliciram. Vem, da bo itak samo za en večer. Veeem. Ampak če se ne bom počutila  njej popolno, je nočem. Pa raje oblečem kavbojke, all starke in majico. Resno.

Oblekla sem milijon, dva, tri, pet milijonov oblekic in od tega mi je bila Ena, ena samcata pogojno všeč. Pogojno!Spet Zarina, tako da tudi te ni mogoče videti. Tepci, kaj naj rečem.

Verjetno jo bomo dali šivat. Ampak če kdo pozna trgovino z elegantinimi, kratkimi, svetlih barv, orpijetimi in tistimi malo oz. malo bolj neoprijetimi, se prosim naj oglasi. Prosiiiim, prosim. Iščem nekaj lepega, modre/roza/svetle/če ne drugače črne barve, S oz. 36… Prosim :D . Ah, ja.

halp_jpg.jpg

Sem na dieti, zato, da mi bo sploh še kaj prav. Že tak al tak sm mela danes probleme z oblekami, ki so mi šle čez pljuča. Resno. Če mi je nekaj prav, pa me stiska, da ne morem dihati, nisem ja kriva. Pač se naj ozirajo na to, da nismo vse babe ploh1 . Ja? :D

Aha, aha, even lolcats likes bobbies. :lol:


---------------------------
  1. hm.. ne vem kok se to reče po slovensko. Pač da so ravne kot deska :D []
  • Share/Bookmark
Mar 10

Js pravim berma in pika. I ali e, kooonec je. Naredila vsa vprašanja, vse molitve, vse druge obrazce. Sedaj se lahko hvalim, heh.

Sicer me zdele čaka še eno uro mučenja ob virih za geografijsko tekmovanje, ampak tema mi je všeč. Sort of.

Čakam pomlad. Sonce je, čakam še toploto. Da zlezem iz svoje kuščarjeve kože, da se levim. Odvržem jakne, bunde, šale, kape in psloh rokavice. Brez rokavic sem klinično mrtva, ker mraz pač ne razume, da moji prstki z njim ne shajajo. Ne razume, pa čeprav mu dopovedujem že desetletje.

Čez en mesec bom stara petnajst. In potem bom skoraj odrasla. To mi gre na živce, ker nočem odrasti. In ne, da sem na vznotraj še vedno lahko otrok, me sploh ne spravi v boljšo voljo. Nočem biti odrasla, nočem v srednjo šolo, nočem službe, nočem faksa, nočem postati še ena najprej zapiflana dijakinja, potem študentka, na koncu pa vsak dan zaradi službe izčrpana cunja. Nočem!

Pa moram… in to me jezi, ker ljubim svoje otroštvo. To, da lahko še vedno jokam, čeprav moram večinokrat solze skriti. Pa vseeno, dovoljeno mi je. Komu bo mar naprej? Komu bo mar ali jokam… Komu razen Nejcu?1

Družini… okej, ja. Pa vseeno, zdaj poznam še nekaj svetlejših učiteljskih izjem, ki nekaj storijo. O teh izjemah moram enkrat nekaj napisat, ampak danes to ni pomembno. Pomembno je, da obstajajo. Da jim je mar za nas.

Ampak mesec še… Potem bom stara petnajst. Nič več otrok. Samo še dobra tri leta in bom “odrasla”. Če ne odrasla, pa polnoletna. Ker odrasla ne bom nikoli. To si obljubim vsakokrat, ko vidim odrasle.

Jaz ne bom enaka, ne bom. In pika.

Ljubim pike, ker mi dovolijo zadnjo besedo. Le zakaj tudi v govoru ni pik?

Zdaj se grem naprej zapifljevat, čeprav se mi po pravici povedano ne ljubi. Mogoče niti ne bom, heh. Kdo pa me bo prisilil, da spet prisilim svojo perfekcionistično naravo, da dela?… Kdo?

Sama, seveda.


---------------------------
  1. in če kdo samo omeni, da ljubezen ni večna, mu bom razbila gobec… jasno? Dost mam, sama vem kaj in kako. Pika. []
  • Share/Bookmark
Feb 25

In ne, to ni kakšna horror novica, le moje počutje. Že včeraj me je zeblo, danes me je zeblo še bolj. Pa čeprav me zebe večino zime, je bilo danes že res čudno, saj sem nosila tri dolge majice plus jopico. Pa sem se vseeno počutila kot tjulenj sredi Arktike. Ko sem že ravno pri Akrtkiki.. 12.3. je tekmovanje iz geografije o polarnih območjih in jaz nimam pojma. Spljoh.

Kakorkoli…Cel dan sem se tresla, si pihala v roke, brisala nos in pač počela vse taaako zabavne stvari. Not!Ampak potem nisem mogla več, tako da me je lepo pogrela postelja. Pa vstanem in šok. Tako me je pogrelo. Uff, še zdaj m iej zelo vroče. O tem kako rdeča sem, sploh ne bi.

In jutri ne bom bolana. Ker pač ne smem biti. Predstavitev pri fiziki in te stvari.. Kaj vse me še čaka, preden nas nehajo mučiti in nam dovolijo dva meseca misliti na bodočo klavnico šolo… Čakam pomlad in potem poletje. In uživanje, Savinjo, moža z mano tam <3, čakam sonce, toploto. Da me ne bo našel niti en sam prehlad, da mi ne bo treba ves čas s sabo tovoriti robčkov, da bom lahko bosa. Malo še.

Poleti moja reakcija ob pogledu nase ne bo podobna današnji. ‘Cause I was like omg!In ni prijetno, sploh ne.

Zdaj grem ležat… Recimo, da bo pomagalo.Mora.

how-to-reduce-a-fever-1.jpg tenkju!

  • Share/Bookmark