Okt 26

Očitno se je lani splačalo sekirat, sekirat in trudit.

Hvala, štipendija mi bo prav prišla. :)

Sicer bi pa morala pisati, ker imam v glavi na tisoče škatel, prekritih s prahom. Čisto v vsaki škatli se skriva na tisoče drobnih spominov na posebne dni. Dni v poletju, dni preteklih dveh mesecov. Gimnazije… Gimnazije, ki ni lahka, ampak bo. Upam.

Spomine na pevski zbor iz Esslingena in naš pevski zbor.

Spomine na spoznavanja novih ljudi, po večini samih takšnih, ki jih imam rada, že po mesecu ali dveh, ko jih poznam. Sošolke so tako ali tako takšne srčice, da bi jih iskal. Tudi dekleta iz paralelk,  pevskega zbora so rožice posebne vrste. Takšne zame.

Trudim se in se še zmeraj borim s svojimi strahovi in slabostmi. Ki jih ni malo. Ampak se z Nejcom ob eni rami in ljudmi, ki me imajo radi ob drugi, mi uspeva. Bolj ja kot ne.

Gledam dobre filme, iščem čas za dobre knjige in dooolge pogovore s prijatelji. Čas. Tega mi najbolj primankuje. Ampak bom nadoknadila. Ta teden.

Rada vas imam. <3

Nejc… oprosti, hvala, prosim. Ja. Ljubim te. Pa labim tut. <33333333

  • Share/Bookmark