Mar 10

Js pravim berma in pika. I ali e, kooonec je. Naredila vsa vprašanja, vse molitve, vse druge obrazce. Sedaj se lahko hvalim, heh.

Sicer me zdele čaka še eno uro mučenja ob virih za geografijsko tekmovanje, ampak tema mi je všeč. Sort of.

Čakam pomlad. Sonce je, čakam še toploto. Da zlezem iz svoje kuščarjeve kože, da se levim. Odvržem jakne, bunde, šale, kape in psloh rokavice. Brez rokavic sem klinično mrtva, ker mraz pač ne razume, da moji prstki z njim ne shajajo. Ne razume, pa čeprav mu dopovedujem že desetletje.

Čez en mesec bom stara petnajst. In potem bom skoraj odrasla. To mi gre na živce, ker nočem odrasti. In ne, da sem na vznotraj še vedno lahko otrok, me sploh ne spravi v boljšo voljo. Nočem biti odrasla, nočem v srednjo šolo, nočem službe, nočem faksa, nočem postati še ena najprej zapiflana dijakinja, potem študentka, na koncu pa vsak dan zaradi službe izčrpana cunja. Nočem!

Pa moram… in to me jezi, ker ljubim svoje otroštvo. To, da lahko še vedno jokam, čeprav moram večinokrat solze skriti. Pa vseeno, dovoljeno mi je. Komu bo mar naprej? Komu bo mar ali jokam… Komu razen Nejcu?1

Družini… okej, ja. Pa vseeno, zdaj poznam še nekaj svetlejših učiteljskih izjem, ki nekaj storijo. O teh izjemah moram enkrat nekaj napisat, ampak danes to ni pomembno. Pomembno je, da obstajajo. Da jim je mar za nas.

Ampak mesec še… Potem bom stara petnajst. Nič več otrok. Samo še dobra tri leta in bom “odrasla”. Če ne odrasla, pa polnoletna. Ker odrasla ne bom nikoli. To si obljubim vsakokrat, ko vidim odrasle.

Jaz ne bom enaka, ne bom. In pika.

Ljubim pike, ker mi dovolijo zadnjo besedo. Le zakaj tudi v govoru ni pik?

Zdaj se grem naprej zapifljevat, čeprav se mi po pravici povedano ne ljubi. Mogoče niti ne bom, heh. Kdo pa me bo prisilil, da spet prisilim svojo perfekcionistično naravo, da dela?… Kdo?

Sama, seveda.


---------------------------
  1. in če kdo samo omeni, da ljubezen ni večna, mu bom razbila gobec… jasno? Dost mam, sama vem kaj in kako. Pika. []
  • Share/Bookmark
 

6 odgovorov na “Birma, pričakovana pomlad in moje odhajajoče otroštvo.”

  1. Maša Maša Pravi:

    Se najdem v teh besedah. Tud jaz nočem odrasti. In mislim, da če nočemo, pol tud nebomo. In 15 sploh ni tako leto. Pomisli, kak daleč še je do tega da boš 17 :D

  2. andraz182 andraz182 Pravi:

    Saj lahko tudi v govoru rečeš .. “pa pika :D

    Drugače pa … ko si 15 še zdaleč nisi odrasla. Jaz sem star 18, pa nevem če lahko rečem da sem odrasel :P

  3. čebelca čebelca Pravi:

    Maša… nehi mi o letih, ki sledijo 15, spljoh :D

    Andraž… ofkors lahk rečem, sam me nobedn ne jemlje resno. :D ah… ti si izjema in zame si star… :lol:

  4. smallthing smallthing Pravi:

    uživej dokler si še otrok (uradno) :D še nisem dolgo 18 in že mi neki usi najedajo d nej že bom malo bolj odrasla…hm..NOT! jst sm, sem bla in bom ostala otroček :D je ful lepši :D

  5. čebelca čebelca Pravi:

    aaan da, prou predstavlam si kok bojo men težil, naj neham tečnrati pa se metat po tleh karad mi kj ne paše. pfff :D

  6. spomincica spomincica Pravi:

    a 15 boš že? zdej se ti bojo pa gube začele delat. :mrgreen: uživaj. in verjem mi, otrok lahko ostaneš za zmeri, samo pride čas, ko to ni več pomembno. ali pa samo drugače vidiš, kako zelo je pomembno.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !