Sep 10

“Samo 60.000,” pravi glas na drugi strani telefonske zveze, “Prejšnji teden so bili še 80.000, zdaj pa so znižani.” In preden se zaveste, stojite pred trgovino z mladičkom v naročju. Verjetno pa se vam ne sanja, da ste pravkar pomagali največjemu mučilnemu sistemu v živalskem svetu. Pasje tovarne, iz katerih prihaja večina mladičkov, ki jih prodajajo preprodajalci, so legla umazanije in bolezni, kjer so psi zaprti v kletke vse življenje — dokler niso njihove tačke povsem deformirane in njihova dlaka odpada v kosmih. Mati mladička, ki ga držite v naročju, je verjetno izmučena, izstradana, bolna; nikdar ni tekala po travi na vrtu, nikdar ni čutila nežnega dotika ljubeče roke. Nikdar ni slišala prijazne besede, nikoli ni dobila popolnega obroka hrane ali tople postelje, v kateri bi se lahko odpočila. Nikoli je ni nihče počesal. Spi na rešetkah. Njeni krempeljci rastejo, se ukrivljajo, dokler ji ne bodo zarezali v blazinice tačk. Z ene strani kletke se počasi premika na drugo, z večno enakimi počasnimi gibi na večno enaki kratki poti. Če ima seveda srečo, da je njena kletka dovolj velika, da lahko po njej hodi. Iztrebki in urin kužkov, ki živijo v kletkah nad njo, padajo po njej. Pozimi se trese in poleti hrope, saj nima zavetja pred mrzlim vetrom ali žgočim soncem. Še ta mesec lahko umre iz različnih razlogov. Če ne, si morda samo želi umreti — če si zmore želeti. Umrla bo mlada — zaradi zanemarjenosti in zlorabe ali od strela, ki so ji ga namenili, ker ne more več dajati mladičkov za prodajo. Nihče je ne bo posvojil. Nihče je ne bo imel rad. Umrla bo sama. Tudi bratci vašega mladička so morda umrli v kletki ob njem, pri prevozu do preprodajalca. Samo 5, 6 tednov so imeli, — premladi za normalno pasjo hrano, prebolni in prešibki, da bi lahko jedli. Vaš mladiček je eden tistih, ki so imeli srečo. Toda tisti, ki vam ga je preprodajalec še ponudil med telefonskim pogovorom, morda ni imel te sreče. Bolan je bil. Umrl je, ker bi preprodajalca stalo preveč, da bi ga odpeljal k veterinarju. In pustil ga je umreti. Tudi vaš lahko umre, če ima morda prirojeno napako — za kar lastnike pasjih tovarn čisto nič ne skrbi. Odpoved ledvic, slepota, displazija kolkov, gluhost, vedenjske težave … seznam se nadaljuje v neskončnost. Se boste na mladička dovolj navezali, da ga boste peljali k veterinarju? Ali bo tudi ta umrl? Če zboli ali umre, vam preprodajalec ne bo vrnil denarja. Dal vam bo novega mladička. Tako služijo denar. Proizvodnja mladičev je poceni. Neodgovornim preprodajalcem in pasjim tovarnarjem mladički niso življenje, samo prodajna roba – nekaj, kar zavržeš, če ne deluje dobro. Ali ne verjamejo ali pa jih ne zanima, da psi trpijo zaradi bolečine, lakote, osamljenosti, strahu. Ne sklada se z njihovim načrtom. Vse, kar jih zanima, je dobiček. In koliko ljudi sploh ne pomisli, kaj vse se dogaja, preden odštejejo denar za simpatičnega mladička? Koliko teh mladičkov bo ostalo brez domov, na cesti? Koliko jih bo imelo srečo, da bodo zašli v zavetišča? In koliko jih ne bo nikoli našlo novega doma? Preveč. Pasji tovarnarji in preprodajalci pa se zato ne zmenijo. Še naprej množično producirajo pse.   Vir

Ravno sem zasledila blog TineMaline, ki išče ime za svojo1 majhno psičko. Potem, pa nekdo med komentarji prilepi link, do zgornjega besedila. Ker sem tudi sama pred tednom dni dobila psičko, ga preberem. Z vsakim odstavkom me bolj mrazi. Kako lahko na svetu obstajajo tudi takšni ljudje?! Da to počno živalim, čeprav vedo, da živali čutijo enako kot ljudje. Kako bi se počutili, če bi jih zaprli v kletke, v enake pogoje kot oni zapirajo te pse. Te stvari me res prizadanejo, ker imam zelo rada živali, posebej pse. Odkar vem zase, si želim psa. Stara sem 14 in želja se mi je ta tedne uresničila. Vendar mi nismo kupili psa, ampak smo ga dobili. Naša psička ni imela prihodnosti. Pri sosedu so se odločili, da če je ne oddajo v enem dnevu, jo ubijejo. Tako mi je končno uspelo prepričati starše, da mi dovolijo skrbeti zanjo. Taka je postala moja pesika, ki še nima imena. Zbiram med Boni, Cotko2 in drugimi predlogi. Če bi bilo po moje, bi ji bilo ime Pesika, vendar pač nisem edini otrok doma, tako da to pač ni samo moja odločitev. Torej, naša pesika ima srečo, da se ni rodila nekje v neki tovarni, kjer bi z njo delali kot… S kom ljudje sploh ravnajo tako nečoveško? Z živalmi seveda, na žalost. Po tem, ko sem prebrala vse te podatke, verjemite ali ne, tega prej nisem vedela, imam našo pesiko še bolj rada, če je to le mogoče :) . Btw sedaj ima ime! Kličemo jo Ajša :D .


---------------------------
  1. bodočo []
  2. hhe:D []
  • Share/Bookmark
Sep 10

Moram se pohvaliti malo :) . Odkar sem ta mobitel pred pribiližno pol leta videla, sem se tako rečeno zatreskala vanj :D . Zdi se mi, da sem ga videla tudi pri Ireni, vendar nisem prepričana. Zdaj je moj in je tako šmexi, da mu še ritke nism znala odpreti:D . Seveda mislim pokrov. Zdaj znam in wou navdušena čist :D . Tuki je skupaj s svojo nogavičko, da ga ne zebe :D . Aja, tist bel listek se drži zaštine folije. I like zaščitne folije :D .

  • Share/Bookmark
Sep 08

Heii. Še sem živa :) . I feel love, love, love  :*

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark