blog od čebelice=)

Ker se je nabralo toliko stvari, je pač potrebno vse pokomentirati. Saj ne vem kje naj začnem. Mogoče pri nogometu, šoli, glasbi, ljubezni,….? No, bom začela kar s šolo. Torej, it’s over. Končno, je bil že čas. Se pa strinjam s pinkyco, da če bi bila šola takšna, kot je bila zadnje dni, bi res še lahko trajala. Pa ni trajala, tako da se je v torek lepo končala. Z veliko žalosti, ker smo izgubili našo res the best razredničarko. odšla je, ker to poletje pričakuje otroka. Pa bomo mi vseeno ostali njeni polž(k)i, čeprav bo dobila svojega malega polžeka. Seveda smo veseli zanjo, pa vseeno nam je res žal, da odhaja. Ko smo se za silo poslovili, pa smo še dve uri poslušali res bedno zaključno prireditev. Ampak je bila proti letošnji prava uspešnica. Kje so časi z zanimivimi prireditvami… Oh, skoraj sem pozabila, da smo seveda dobili tudi naše izkaze in priznanja. Letos se pa res moram pohvaliti, čisto vse predmete sem imela zaključene pet. Torej sem odličnjakinja. Že osmo sedmo leto zapored.

Ok, dosti s šolo. Med šolo pa sem večino večerov presedela pred televizijo. Kot veliko drugih ljudi, sem tudi sama gledala EP. Najprej sem zvesto navijala za Nizozemce in bila celo prepričana, da bodo zmagali. Dozdevalo se mi je, da bodo v finalu s Hrvati, ki bodo proti Nizozemcem seveda gladko izgubili. Pa so mi načrte prekrižali Rusi. No, po njihovem izpadu pa sem se odločala med Portugalci in Španci. Izbrala sem prave . Španci, Španci!! Ole ole ole ole :D  Zaslužili so si, dosti bolj kot kakšni Italjani¹ . Sem navijačica, ki pred televizijo komentira, se zvija, tolče po tleh, kriči in podobno. Zato me je prav zanimivo opazovati. Ampak raje ne, da se ne poškodujete.

Zdaj pa, ko so počitnice imam seveda ogromnooo časa za razmišljanje in preganjanje dolgega časa. Tako sem na MTV- ju slišala eno super pop pesem.² Kylie Minogue- In my arms …./ DJ’s spinning up my favorite song, hurry up and get a groove on.Light fantastic and it won’t be long, don’t let the moment slip away… How does it feel in my arms?How does it feel in my arms?Do you want it? Do you need it? Can you feel it? Tell me.How does it feel in my arms?/

Ne smem pa pozabiti omeniti, kako lepo mi je. Ko sem pa tako lepo zaljubljena…

… nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se, lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš, to je kot kruh, kot požirek vode, moraš dati svoje bele oblake, svoje drzne ptice snaj, svoje plašne ptice nemoči- nekje vendar mora biti zanje gnezdo miru in nežnosti… (Ivan Minatti)

1. še vedno ne vem, se napiše ItalIjani ali Italjani… z ijem ali brez? [↩]
2. no ja, vsaj zdi se mi pop [↩]

Js, js, js! Končno so popravili moj računalnik in spet sm tuki. Tko k ponavadi se mi zdle ne da neki tipkat, tko da bom jutr. Čauu dragi moji

Pa jao no. Kdo si je izmislil dež, luže, deževnike in mokre stvari? Bog? Ali kdo? Ahh presneto. Pa še prav nič zabaven dan ni danes. Prebita ustnica, glasbena šola, ki me čaka zdajle in potem še dež. Ma saj ne vem, kaj je zdaj. Pomlad ali jesen? Pa še nič se mi ne da danes. Kdorkoli, kakeršno koli rešitev za že zapravljen dan?

Uffff Ja, tole je bila pa res the best ekskurzija v vsem mojem osnovnošolskem času. Udeležili smo se je pevci, zgodovinarji, geografi in člani turistične vzgoje. Seveda tudi spremljevalci. Spremljale so nas organizatorka ga. Vodovnik, sicer učiteljica geografije in bivša učiteljica zgodovine, ga. Lorber učiteljiza za glasbo in ga. Stojko bivša učiteljica matematike. Izpred šole v Šmartnem ob Paki smo se na dolgo pot do Nemčije odpravili že ob 2 ponoči. Peljali smo se v Velenje, kjer smo pobrali še našega vodiča, nato pa smo jo mahnili do meje¹ z Avstrijo. V Avstriji smo se tudi ustavili in skočili na wc. Potem smo se brez postanka peljali skoraj do meje z Nemčijo, kjer smo se spet ustavili. Privoščili smo si zajtrk in si pretegnili noge od dolge vožnje. Potem pa nas je čakal še zadnji del vožnje do Bavarske prestolnice. Takoj smo se peljali do Tehničnega muzeja in tam začeli naše potepanje po Münchnu.

Ogledali smo si ladijsko zbirko,

zbirko z letali, fotoaparati, računalniki, astronomijo, tehničnimi igračai in še številne druge.

Pot smo nadaljevali do Bavaria studijev. Tam smo se najprej z vlakcem popeljali po njihovem komplesku. Potem smo posneli filem o astronavih, si ogledali nekaj scen pri različnih filmih  in zaključili še ta ogled. Zadnji postanek smo opravili v olimpijski vasi. Gotovo smo ta postanek vsi najtežje čakali. Z dvigalom (7m/s ) smo se pripeljali na skoraj 200 metrov nadmorske višine. Od tam se nam je ponujal prelep razgled na BMW-jev razstavni kompleks, Alianz Areno² , nekaj stadionov in ogromno mesto pod nami.

Seveda smo se imeli lepo in to je bila gotova najbolša ekskurzija do sedaj. Kaj pa vemo, kaj nas čaka drugo leto. Upam, da spet nekaj tako norega, kot je bilo letos .

Hvala za slikce, Jure se bom oddolžila .

1. bivše [↩]
2. ki smo jo lahko občudovali le od daleč [↩]

Kot veste, ljubim sonce. In tako sem edina, ki ji je tale vročina zelo všeč. :cool:  Jep, jep super je. Obljubljam tudi podroben opis ekskurzije v München in to takoj, ko dobim še slikce¹ . Tako da, veliko se smejte in uživajte v vročini.

1. upam, da jutri [↩]